Reisefieber

Mislim, da bom počasi znorela...
Po eni strani z vsakim dnem težje čakam da se usedem na letalo in odklopim vse misli povezane s tem delom sveta, po drugi strani pa je tudi z vsakim dnem več skrbi in "rajzefibra"...
Joj, naj že enkrat vzletimo, da je konec teh priprav in da so vse pozabljene potrebščine dokončno pozabljene doma in se sprijaznim s tem da se bom morala dokončno opremiti v Bangkoku. Razmišljam kaj vse je treba vzeti na enomesečno potovanje... Sej vem, spet preveč kompliciram. Pa vseen, če ima kdo kakšen predlog, tud najbolj neumne stvari, naj javi, ker ponavadi se ravno najbolj logične stvari pozabijo doma. Važno da se jaz ukvarjam s tem da bi blo fino imet kakšen daljnogled, za opazovanje redkih vrst ptic, ki jih na raznih razgledniških gričih menda ne manjka. Da o drugih bedarijah ne govorim. Na koncu bom verjetno pozabila potni list ali pa fotoaparat...
No, pa sej je vedno tako, da je veliko preveč stvari na spisku, ki se potem zreducira na minimalo, s čimer potem res popolno shajaš. V glavnem vse bedarije odpadejo. No ja, mogoče kakšna Gloss ali Lady, da popestrita dolgo pot... :)
Drugače pa... Viza je urejena, Lonely planeti preučeni, forumi z vsemi nasveti tudi. Urša uživa še zadnje dni na morju, pomoje predvsem da si nabere energije za finish-vikend.
Zdele bi prov prišla kšna budistična meditacija za pomiritev mojih živcev in skrbi doma. Itak pa vemo da bo na koncu vse popolno:)) Če ni to najboljša mantra...
Še 5 dni!!!
lp*

Tajska kuhinja

Nekaj izpitov je že za nama in pogled na poletje, ki je pred vrati, je že veliko lepši. Te dni, ko temperature vsakodnevno rastejo, se mi zdi, da je poletje in z njim sonce, morje, vročina že tu. Da ne govorim o češnjah, ki vztrajno zorijo na našem vrtu. Vsak dan je krošnja bolj rdeča in upam da pohitijo, ker se tretji julij nevarno bliža. Uršin izum bo kmalu patentiran... nova časovna enota: dnevi do odhoda:)
V medijih pa je trenutno bolj v središču tajska kuhinja. Bi lahko zbirala in realizirala recepte, ki se pojavljajo v vseh mogočih revijah, pa bom raje počakala in čez dobra dva tedna degustirala pristno, ulično tajsko hrano.
Mmmmmmm… Mango, liči, papaja, avokado, kokos, durian, limeta, ananas, mafeung (to je tist zvezdast sadež, ki zgleda skor prelep za pojest), lubenice, grozdje, jagode,...
Vau! :) Sem ravnokar prilepila svojo prvo slikco in sem ful ponosna nase:)
Mal statistike: na Tajskem je 94% budistov in 5% muslimanov, tako da naj moje nemesojedstvo ne bi bilo problem... Tudi če sva samo na mangotih in papajah, bo v redu. Še ena štručka iz pekarne in sva dobri za čez dan:) Bo pa urša še namesto mene probala kakšno kobilico in pohanega ščurka. Ja no, če že potuješ, potem se moraš vživeti v življenjski slog domačinov ;) Lahko kar pozabiva na šparove jogurte!
V Ljubljani torej v središču tajska kulinarika, pri naju sicer bolj sadno-zelenjavno obarvana, ampak vseeno več kot odlična.
Še 15 dni do tajske!
Zdaj grem pa na en češnjev šparov jogurt:)

Blogamo:)

Začelo se je...
No, v bistvu se je začelo z bežno idejo o blogu, ki bi nama res olajšal najino javljanje z dalnjega vzhoda. Nisem si mislila, da bo ta ideja tako hitro uresničena. Je pa res, da je zelo pomemben del poti tud priprava nanjo, ki zna biti včasih še bolj ekstremistična, kot potovanje samo. Ampak tokrat to ne pride v poštev. Če ne drugega, nama bo študij to onemogočil.
Direktno z izpita v bangkok:)
Vedno ko kam potujeva, nama ful preveč časa vzame že samo iskanje internet-cafejev, kaj šele pisanje mailov vsem, ki jih tam daleč, daleč od ljubega domka kar najbolj pogrešava. Pa še vedno se vse preveč razpiševa. Tale blog bo vsekakor vse skupaj olajšal. Tud najini pozdravčki bodo dosegli velik širši krog ljudi.
Drugače pa to ni tiste vrste blog, kjer bi lahko pričakovali globoke čustvene izpovedi in filozofiranja. Čeprav... nikoli ne veš kaj znata iz človeka iztisnit izpitno obdobje in Tajska ;)
Hvala Uršiki za tole presenečenje in lep pozdravček*