Svezi - koncno

Danes bo tole bolj retardirano - mrtve do konca. Oziroma lahko bi rekl da sva se pred nekaj urami ponovno rodile. Ornk tus po nekaj dnevih dela svoje :)
No da zacnemo lepo na zacetku.
V cetrtek popoldne sva najeli kolo in se pogumno podali v tukajsni promet. Hmmm - bolje da mame tega niso videle. To je priblizno tako kot da bi se vozil sredi celovske v Ljubljani :) No to da promet poteka po levi je se kar slo, z izjemo umikanja nasproti vozecim avtomobilom. Vedno sva se umikali na napacno stran. No ampak tukaj sva zivi in zdravi - so strpni do turistk na kolesu. No ja midve sva se pocutili ze kot domacinke. Torej sle sva pogledat en tempelj, ki je malo ven z mesta in spotoma naleteli na najino okrozje - beri klinicni center in medicinska fakulteta Chiang maia. No kot perspektivni dohtarci sva zavili v background dogajanja in opazovali tajske kolege. Morava priznat, da se tudi v Lj takih bolnic ne bi branili. Se malo sva se v dezju vozili po skritih ulicicah in proti veceru zavili na night bazar. Ja spet in danes tudi :) Spela je pridno polnila svoj ruzak in praznila svojo denarnico. Sicer pa vedno bolj razmisljava ... ne bodite preseneceni ce pride kaksen paket domov pred nama :D
Torej v petek sva najprej z ozuljeno ritjo odpeljali kolesa nazaj in se spotoma ustavili na zajtrku. Mava ze najin stalni prostorcek v Chinag maiu. Ob pol desetih se je na dvorisce guesthousa pripeljal tovornjacek, ki je naznanjal odhod na treking. Jupiiii!!! No po spoznavanju vseh sotrpinov in po postanku na lokalni trznici smo se odpeljali v tajske visave (bo treba mal na gorenjsko da bi vidl gore - tuki samo cca. 1300m :) Cel treking se nama je kolcalo po nasih hribih, prijaznih planincih, udobnih kocicah in osvezitvi v BISTRI Soci. Prvi dan nas je cakalo 2 uri hoje po dzungli. Spoznavanje novega rastlinja, rizevih polj in lokalnih zuzelk. Spoznali smo dve visavski plemeni in pri zadnjih tudi prespali. Pri njih se je cas dobesedno ustavil - no ja saj vlada jim je priskrbela soncne celice za televizijo s karaokami, ki je najvecji hit pa seveda tudi za spremljanje tajskega boksa. Zvecer po vecerji smo se bolje spoznali s se 7 ostalimi trekingasi. 2 svedska para, 2 beljgica in francoz so bili prijetna druzba za vecerni klepet. Tukaj se vecinoma hodi spat s kurami. Torej zgodaj smo se zabubili v, s kasnejsega vidika, luksuzno posteljo.
Jutro, zajtrk, ustna vodica, zapenjanje cevljev in odhod. Nekaj hoje in ze smo na slonih. Res lepe zivalce. pa so ful pametni in pridni, tko da po najinem mnenju ni neke velike prisile, pa tudi zivijo v cisto lepih razmerah. mogoce je malo bolj sporno v centrih, kjer imajo cirkus predstave s sloni v res nenaravnih polozajih. tko, da ne se jezit na naju, sva se jim skoz zahvaljevali z bananami ker prenasajo tako tezko breme. Torej midve in francozinja na najmlajsem slonu. Ena za vratom dve na sedlih. Nekaj postankov za hranjenje in ze je bilo konec. Nato pa dobesedno lovljenje tajske koze (beri hitrega vodica), ki je skrbel za tempo v kar dolg klanec. Vsi zadihani smo zahtevali nekaj postankov. Ob koncu poti smo se s skupino locili, saj so bili oni prijavljeni za dvodnevni treking. Torej ob kosilu sva se prikljucili novi skupini. Spela se je v vasi zaljubila v male prasicke. Komaj sem obvarovala Podvrh pred tajsko svinjo. No ja pred slovenskim prasickom pa se zdalec niste varni :) Po kosilu smo imeli nekaj pocitka nato pa naprej proti slapovom v nase drugo prenocisce. No ja na potovanjih res nisva zahtevni samo tole .... Tole je bilo pa res na pragu najine tolerance. Dobro da sva imeli dezne palerine v katerih sva obe doziveli hmmm kako bi rekli .... najzanimivejso noc. predstavljajte si kamp z lasenimi hiskami sredi nicesar, ob vodici...idila... sam, pol pa... itak da rjuhe tuki za budovim hrbtom ne bodo nikoli zamenjane, buda ne da, da bi deke kdaj oprali... pa tudi prijetne zivalice so nama delale druzbo. Igranje tabornikov in gozdovnikov lahko pride tudi prav. Zavite v palerine, pokrite z brisacami in oblecene v vse kar sva imeli sva bolj kot ne prebedeli noc - v smehu seveda (dokumentirano s fotkami :) zjutraj srbece noge zaradi druzbe brencecih prijateljev. Ah pozable sva omenit tus - reko - ubistvu jacuzi (slap). V novi skupini sva se skoraj naucili nizozemsko (5 clanska druzina in dva ^pogumna^ nizozemska studenta, ter nemski antifuzbalmann). Po zaspanem zajtrku pa pot pot noge v dolino do nasega tovornjacka. Sledila je nova izkusnja v tajskih rekah - tokrat na bambusovih splavih. Kratka voznja in TAKOOOO tezko pricakovan tus ter postelji. Soba, ki je bila pred 3 dnevi nujno zlo je zdaj cisti luksuz :D TUUUUUSSSSSSSSSSSSSSSSS, kremce, parfumi, sveze obleke in sva kot novi. Vse umazane cote pa direkt v pralnico :) Spela si privosci se eno masazo, Ursa skoci po letalski karti.
Danes je v Chiang maiu se posebno pestro. Nedelja je tukaj dan za druzenje in nakupovanje. Po vseh ulicah je market tko da se nama ze res mudi :)
No ja se tole rojstni dan med plemeni v tajskih hribih bova proslavili na obali. V hribih tortic ne poznajo, koktejlov pa sploh ne.
No ceprav sva utrujeni pa danes seveda ne bova zamudili finala. Budilka ob 1.30 in upava na francosko druzbo s trekinga.

Greva zdej shopingirat.
Cmok v domovino!!!!!